Seveda sva s Tanjo obljubila, da bova pri uresničevanju želje sodelovala. A za realizacijo takšnega velikopoteznega vzpona se mora poklopiti vreme, prosti čas (ki ga imava sama bistveno manj kot jubilant), predvsem pa plezalna in kondicijska pripravljenost!

Začetek avgusta smo izkoristili lepo vremensko napoved in se na parkirišču v Vratih čudili neverjetni gneči in obleganosti te triglavske doline. Tudi v steni nismo bili sami, pravzaprav je v vseh klasikah bilo po vsaj nekaj navez. Tudi v Skalaški po kateri smo plezali do Čopa. Če smo bili pri zbujanju in na dostopu malce počasnejši, smo bili toliko hitrejši v steni. Skrb, kako bo plezal Rajč, se je hitro razblinila in mimo »skalških« navez smo kar »švignili« proti Čopu. Rajč, ki je Čopa plezal pred dobrimi štiridesetimi leti, je celo s »skalaškimi« peticami opravil tako, kot da bi se še zdaj spomnil posameznih gibov!

Preko Čopa smo nadaljevali nekoliko počasneje, malce zaradi utrujenost, predvsem pa tudi večjih težav. Kar pa nikakor ni zmanjšalo užitkov. Rajč je na izpostavljenih varovališčih kar vriskal od veselja, smer pa je hvalila tudi Tanja, ki je Čopa plezala prvič.V megle in orkanski veter na Plemenicah smo izstopili nekaj po 19. uri in čakal nas je še dolg in strm sestop v Vrata (Rajčevo željo, da bi prespali na Kredarici sva nekako namerno preslišala). Zaradi utrujenosti in teme je pot v Vrata trajala še globoko v noč, tako da je tura dobila že kar maratonske razsežnosti. V akciji smo bili skoraj 20 ur in zlagal bi se, če ne bi priznal, da je tudi naju s Tanjo že malce mučila utrujenost. Vsa čast pa gre Rajču – čeprav ga je tura proti koncu že kar zdelala, ni niti sebi niti nama priznal utrujenosti – in verjetno tudi zato brez problemov prikorakal vse do avta.

Če bom pri njegovi starosti sposoben vsaj podobnih tur, bom zares srečen in ponosen! A ravno on mi dokazuje, da si s treningom, voljo in ljubeznijo do hribov lahko aktiven alpinist vse do poznih let!

In glede na to, da si je Rajč za 70. rojstni dan izbral tako rekoč najdaljšo plezalno turo, kar je lahko ponudijo naši hribi, mu za naslednje rojstne dni ostaja še kopica krajših!