Nič kaj plezalna novička, a tudi takšne morajo kdaj biti. Letošnji obisk moje sestre Ande in njene družine je zaradi naše skupne 10. obletnice poroke še bolj "poln". Kar nekaj Američanov se je ponovno prikazalo na našem koncu sveta in z veseljem smo jih usmerili na odkrivanje številnih lepot naše majhne deželice. Drugače pa sva za Ando končno postala "bolj zanimiva" in ne zgolj plezalno usmerjena. V zadnjem letu se je na GPSu zanjo nabrala lepa bera res jebačkih kolesarskih tur, ki so ravno tako dobre kot tiste v Kanadi ali pri njej v Koloradu. Če v okolici Maribora že nimamo sten pa imamo res dobro kolesarjenje! V glavnem bolj kot oguljene blazinice na prstih je letos zaradi dolgotrajnega sedenja na kolesu oguljena rit... Drugače pa smo minuli vikend preživeli enega bolj družabno pestrih vikendov v hribih, na Okrešlju. Skupaj z vsemi otroci, starši in prijatelji se nas je nabralo več kot 20. V sobotnem dežju ni niti en tarnal, ko smo se skozi meglo in dež podili proti Okrešlju. Popoldne in večer sta bila tako nepozabno zabavna, da kar kličeta po še. Oskrbniki na Frischaufovem domu so nas celo popoldne in večer razvajali z odlično hrano in pečenimi kostanji! Naslednje jutro pa smo bili nagrajeni s 100% hribovskim soncem ter čudovito jesensko kuliso. Prava sprostitev v super družbi. Oj, kaj vse nam bo le še prinesla ta jesen?!
Andrej in naš mali Luka, ki ima tako odlično motoriko, da mu jo pri njegovih štirih letih (in obilici let še pred njim) kar malce zavidaš. | 
