grmoclimb.net Living the Dream.

Zen

 Zadnja odprava

#2 Balkan tour 2014

Več novic iz odprave... 
 
 Zadnje v galeriji

Celotna galerija
2017

 
 Zadnja smer

Podrobneje
Sreča na vrvici, Planjava

 


Odprave > Cuba 2001/2002

Prikaži vse novice iz odprave

Trajanje odprave: 23.12.2001 - 09.01.2002
 
Člani odprave:
Andrej Grmovšek
Tanja Rojs
(sopotnika Alenka in Leo Grmovšek)
 
Mini plezalna odprava, ki je nastala na pobudo in povabilo staršev Grmovšek na nam nostalgično deželo Kubo, ki zraven dobrih ritmov, lepe pokrajine ponuja tudi odlično in razvijajoče se športno plezanje. Štirinajst dni sva preživela na tem otoku, si vmes sposodila avtomobil in se podala po širokih, popolnoma neoznačenih cestah v predel Kube, za katerega sva na internetu našla informacije o novi plezalni meki. In se je splačalo, pa še kako!

 

Poročilo odprave

SOCIALISMO O MUERTE
Plezanje na Kubi


Tekst: Andrej Grmovšek (objavljeno v PV)

Po blatni rdeči cesti, ki se vije med polji tobaka, se s Tan vračava v mestece Vinales. Polna sva vtisov, obenem pa že »fajn crknjena« od obilice atletskega plezanja. Popoldansko januarsko sonce še vedno krepko pripeka.
Žeja in skušnjava ob pogledu na sočne, zrele grenivke na drevesih ob cesti sta veliki. Ko zavijeva mimo kolib naju prijazno pozdravi domači »campesino« - kmet. Kljub temu, da znava le nekaj sto španskih besed, pogovor steče brez problemov. Če se ne razumemo se mu samo smehljava, on pa seveda nama nazaj. Razkaže nama svoj vrt z raznimi citrusi, bananami, mangom, kavo in seveda polje tobaka ter nama postreže z osvežujočimi mandarinami. Povabi naju v kolibo in kmalu nama že »kota« domačo cigaro. Pravi, da ne potrebuje nič več kot svojo kolibo, rum, cigare, ob večerih pa si zabrenka še na kitaro! Easy! Malce kasneje se med oblački dima le vrneva v Vinales. Pred večerom bi rada obiskala še eno steno.

Sami previsi, sami kapniki!
Vinales je nekaj tisoč prebivalcev veliko mestece v zahodnem delu Kube, v pogorju Sierra de los Organos. Pravzaprav ne leži v kakšnem pravem, velikem gorovju, ampak v razgibani kraški pokrajini, posejani s spektakularnimi mogotami – kraškimi kopastimi in koničastimi vzpetinami, ki se dvigajo iz uravnanih polij koruze in najboljšega tobaka na Kubi ter seveda tudi na svetu. Pokrajina je zares slikovita in temu primerne so tudi množice turistov, ki soglašajo, da je to najlepši del Kube. Med turisti pa je v zadnjih letih tudi vse več plezalcev. Vzrok je obilica »odštekanih« kraških sten, primernih predvsem za športno plezanje. Ob njih se zaiskri oko prav vsakemu plezalcu.
Tudi, Jirži, poljski Kanadčan, ni bil izjema. Pripotoval je šele prejšnji večer in med potjo do zadnje stene, kjer smo pred večerom splezali še eno smer, sva mu razkazala nekaj sten, kjer sva telovadila prejšnje dni. »Fucking good! I haven't seen something like this before! That's amaizing!« Čeprav se je »hvalil«, da je v zadnjih letih opremil ogromno smeri v tajskih plezalskih »rajih«, česa takega še ni videl. Sami previsi, sami kapniki!
Plezanje v takih, izredno previsnih in hkrati zelo razčlenjenih stenah je seveda zelo dobro, ima pa tudi nekaj slabosti. Z njimi sem se seznanil že prvi dan plezanja v Vinalesu. Večina sten je namreč daljša kot 30 metrov, najdaljše smeri pa premorejo do šest raztežajev. Stene se začenjajo v pobočjih nad polji, nato pa prevesijo in visijo daleč nad vznožje. Tako sem se po dveh kratkih raztežajih, po 50 metrih plezanja, znašel na vrhu stene, obenem pa tudi kakih 100 metrom nad poljem. Navpičen spust po vrvi bi me peljal po zraku daleč mimo vznožja, oziroma mesta kjer sem začel plezati. Tako mi ni preostalo drugega kot da sem plezal in se vlekel od svedra do svedra še navzdol čez vse preklete previse!

Socializem v ritmih sona
Seveda pa na vse plezalske probleme pozabiš ob večerih, v mestu, med Kubanci. Glasba je sestavni del kubanskega življenja, z njo pozabijo na vsakodnevne probleme. Pravzaprav se njihovo življenje odvija kar v ritmih. Glasbeniki na ulici, v barih, zvečer, podnevi; ritmi tradicionalne glasbe sona, salse, rumbe za turiste, za prijatelje, zase. Pleše se vsepovsod, na ulici, v baru, za šankom, v trgovini. Nasmejani, prijazni ljudje. Pa vseeno revni, brez mnogih pravic, omejeni z ostro socialistično diktaturo. Hrano lahko kupijo za simbolične cene s posebnimi karticami: mesečno na osebo 2,5 kg riža, 0,5 kg fižola, 270 g soli, 14 jajc..., mleko samo za otroke do sedmega leta, govedine 1-2 kg letno... . Za karkoli več je potrebno na odprtem trgu odšteti 20 krat več, to pa si večina Kubancev s povprečnimi mesečnimi plačami okoli 15 USD ne more privoščiti. El Presidente, tovariš Castro, nadzira vse pore življenja. Uradov njegovega Komiteja za obrambo revolucije je mnogo več kot je prodajaln z živili in drugače misleči hitro končajo v političnih zaporih, izgnanstvu ali onostranstvu.
Ameriški plezalci so eno izmed smeri, ki so jih opremili v Vinalesu poimenovali Socialismo? Oh! Muerte – Socializem? Oh! Smrt. Ime je posmeh kubanski državni paroli Socialismo o muerte – socializem ali smrt, vendar pa smer kubanski plezalci raje imenujejo Prijateljstvo. Kubanskih plezalcev pa tako ali tako ni kaj veliko. Pravzaprav nič čudnega. Kako pa naj pridejo do plezalne opreme? Kupiti je na Kubi tako ali tako ne morejo, pa še denarja nimajo. Tako lahko plezajo le s tistim, kar so dobili od tujih plezalnih kolegov. Včasih pač kar v škornjih, brez plezalnega pasu, celo brez vrvi ... .
Nekako jasno je, da Kubanci niso tisti, ki so opremili domača plezališča. V stenah Vinalesa so začeli plezati Američani, prve smeri so nastale šele pred tremi leti in do danes jih je na področju s skoraj neomejenimi možnostmi le kakih 50, 200 raztežajev. Večina jih je opremljena s svedrovci, za nekatere pa potrebujete tudi tradicionalno varovanje. Mnogo smeri je previsnih, nekaj področij pa ponuja tudi vertikalno plezanje. Seveda pa je plezanje v Vinalesu šele v povojih. V večini sten je le nekaj smeri, pa četudi so velike za nekaj Mišk. Pravzaprav je največji problem ugotoviti, kje v steni se nahaja kaka smer! Večina sten je v bližini mesta, do njih pridete s prijetnim sprehodom, za dostop do nekaterih nekaj kilometrov oddaljenih področij pa je najprimernejše kolo. Z malo iznajdljivosti si ga lahko sposodite od kakega domačina.

Avtobiliski muzej na prostem
Kolo ni najimenitnejše, vsekakor pa je daleč najbolj pogosto prevozno sredstvo na Kubi. Nekako na drugo mesto po pogostosti spadajo konjske vprege. Le teh je predvsem na deželi vse polno. Pri proučevanju kubanskega voznega parka je hitro razvidno, da je zelo bodeče pomanjkanje nafte. To je začelo pestiti Kubo predvsem po razpadu Sovjetske zveze. Prej so Sovjeti z nafto bogato plačevali ogromne količine kubanskega sladkorja, danes pa Rusi kupujejo sladkor drugje in Kubanci morajo goniti svoje bicikle. In avti? Teh res ni toliko kot v zahodnem, motoriziranem in z avti zasičenem svetu. Vseeno pa so ena največjih atrakcij Kube. Slaba polovica avtov je sovjetskih, torej so to Moskviči in Lade, nekaj malega je novejših avtov, predvsem japonskih, ki jih smejo kupiti le tuje firme. In tretji del, slabo polovico, predstavljajo prave ladje na štirih kolesih, ameriški avtomobili, ki so bili izdelani pred letom 1960! Pozneje so namreč ZDA uvedle trgovsko blokado in avtov več ni bilo mogoče uvoziti. Večina jih je skrbno vzdrževana in predstavlja zares prestižno premoženje izbranih Kubancev. Ponavadi se v njih prevažajo cele družine, tudi po osem in več ljudi in mnogokrat imaš na cesti občutek, da si se vrnil v ameriške filme iz šestdesetih!

Pohitite!
Kakorkoli obisk Kube ni zanimiv samo zaradi plezanja! Časi se spreminjajo, Castro se stara, socializem najedajo črvi, turizem je vse bolj množičen in prav turizem ponavadi pokvari prisrčne in srečne domačine. Verjetno bo v naslednjih letih na Kubi nastalo ogromno plezalnih smeri in plezalna ponudba bo bistveno bogatejša. Spremenila pa se bo tudi Kuba in Kubanci. Če želite občutiti eno zadnjih socialističnih enkalv in doživeti temperamentne in pristne Kubance ter se hkrati dobro naplezati morate pohiteti!


Plezalni info Vinales, Kuba:

Prevozi:
- z letalom do Havane; z avtobusom do Vinalesa (2x dnevno, 3-4 ure, 8-12$) ali rent a car (od 50$ dnevno) ali taksi (od 30$)
- do plezališč peš, rent a kolo pri domačinih (znajdi se), taksi
Bivanje:
- nešteto Casas Particulares v mestu (privatne sobe pri domačinih, spite v njihovem stanovanju, jeste za njihovo mizo in imate možnost spoznati prave Kubance; so zelo gostoljubni; po želji vam pripravijo zajtrk (2$) in večerjo (5-10$),(10-20$ za dvoposteljno sobo),
- bungalovi Campismo dos Hermanos, izven mesta (5$ po osebi)
Plezanje:
- približno 10 sten s smermi in še ogromno možnosti; okoli 50 smeri, do 6 raztežajev, skupaj 200 raztežajev, večina opremljena s svedrovci,
- apnenec, predvsem previsi s kapniki in luknjicami, tudi razčlenjene ostre plate,
- najugodnejši čas pozimi, ko je na Kubi manj padavin in je hladneje (20 –30°C), kljub temu je čez poldne na soncu prevroče
- stene so obrnjene na vse nebesne smeri in vedno lahko poiščete senco,
- POZOR! Mnogo komarjev - prinesite Autan.
- na Kubi je še več področij z zanimivimi stenami, ki še niso opremljene; nekaj smeri je opremljenih v bližini Havane in Santiga de Cuba

Internetni info: http://www.cubaclimbing.com



just GrmO

2011-02-09
Triglav, impressive winter ascent

Luka Krajnc and Andrej Grmovsek carried out hard winter ascent up the North Face of Triglav (2864m) Sanjski Joža (VI/V,M7+, 1050m).
2010-09-20
How was it in Canada? WILD!

On the expedition to the Cirque of the Unclimbables Tanja and Andrej were fascinated by the sheer wilderness of Canadian North. They went trough real wilderness adventure with lot of good climbing, to much bush hiking and not enough scenic paddling!
2010-07-20
Via Sandro Pertini and Via Cattedrale

Luka Krajnc and Andrej Grmovšek finsihed short visit to the Dolomites with the first free ascent of Via Sandro Pertini, Cima Grande (7c, 250m) and free ascent of the magnificent Via Cattedrale (8a+ or 8a, 650m, 850m long), Marmolada.
2010-01-26
Perfect winter climbing conditions in Slovenian Alps

This winter brings almost unreal conditions to most of the Slovenian alpine walls and an increasing number of Slovenian alpinists found real climbing treasures in the hills!
2009-10-01
Are we afraid of sharks?

Famous and still unclimbed Meru Sharks Fin had turned away jet another climbing team. Beginners lessons for “old experts?” Silvo, Marko and Andrej.
2009-06-18
When everything goes well!

Andrej fight to the end ... and at the end did a one-day free ascent of route Donnafugata, 8a, 750m, Torre Trieste.
2009-05-29
Perfect Morocco

The expedition to Morocco was really great. We were enraptured with its diversity and hospitability of the local people. And especially with unbelievably amounts of reddish walls, one of the best limestone climbing cliffs we know!
2009-03-31
NO winter SIESTA

Amazing busy winter season for Andrej and Marko with some really good and well done routes around Alps like Illuminati and No Siesta! Great climbers on great routes and they don't have any siesta!

2008-09-07
Climbing in South Greenland

Really great climbing expedition, on which we found excelent rock, great weather, many long routes, good friends, beautiful nature and perfect timing.

2008-02-08
Free Mix Lines above Chamonix

Good winter season above Chamonix during which Andrej and Marko were looking for good and chalenging mix routes.


Show all news
Oblikovanje in izvedba: Branko Ivanek, 2005  © [grmoclimb.net] Tanja & Andrej Grmovšek, 2005 - 2020