V sredo smo se spravili iz baze in sicer se nama je z Rokom pridružil še Aljaž. Šli smo v Ag. Exupery in na poti do bivaka skoraj odkrili toplo vodo.  Dan je bil brez oblačka. V četrtek zjutraj je ob štirih zvonila ura, katero smo poknili dol, prižgali gorilnik, pristavili vodo in suvereno zaspali nazaj. Po ene pol ure vretja vode smo se le zganili. Zbudili smo se v oblačno in vetrovno jutro. Nič kaj nismo debatirali ali gremo ali ne, samo šli smo. Ob osmih smo bili čez ledenik in na vstopu v Buscainijevo smer(6a, 6c/A1, 850m). Plezanje v tri je bilo prav fajn. Moja rama je delala in smo šibali. Vmes kar nekaj lažjih cugov štajerca. Super lepe poči v sredini, strme. Proti vrhu je začelo ful pihati iz druge strani, neverjetno sem si želela na ta vrh in ob šestih popoldne smo ga dosegli! Moj in Rokov treji patagonski vrh, za Aljaža pa drugi. NORO!!!

Pogled na popolnoma zabasan Cerro Torre in okoliške špice. Mater je lepo ko je fajn. Na poti dol je malo snežilo, malo pihalo, ves dan so bili naokoli črni oblaki, ampak mi smo vztrajali in zlezli do vrha! S temo smo nato z mojstrom abzajla Aljažem prispeli na ledenik. Srečni in utrujeni. Mesec dni dela in le pet dni počitka v tem se le pozna na naših telesih. Nato smo ponoči skoraj bivakirali 100m nad bivakom, ki ga je bilo precej zahtevno najti. Juhica, spalke in nato smo odmrli. Zbudili smo se v dan brez oblačka.

Klemen in Rok Šisernik-Štrankl sta v petek preplezala raz Guillamenta in Mermoza, ter se spustila navzdol čez "red pilar". Še novi vrhovi za Slovence letos! Neverjetno!

Vreme v tem času ni bilo več najboljše. Silvo je s Thomasom (Huberjem) in Andyem v slabem vremenu moral obrniti v načrtovani prvensteni smeri v Stanhardu.

Tako je Tanji uspelo stati še na njenem tretjem patagonskem vrhu in še dopolniti bero že tako odličnih vzponov. Pravi, da si mora sedaj privoščiti še malo počitka in zabave. Domov se vrača v nedeljo 27.februarja.