Novica iz odprave > Patagonia 2005

Noro.

Same cage. Dva dni cagiranja do jutra. Ne samo da smo tukaj Slovenci letos preplezali dalec najvec smeri, se dalec najbolj ga zgemo. Hardcore in softshel.   Vse se je zacelo v soboto, ko sem sla iz baze Rio Blanco v bazo Agostini po vso robo. Se isti dan sem otovorjena kot mula vse svoje imetje odnesla v Chalten. Potem pa se je zacelo... Zlati izbor fantov - mlade dripce, sem povabila na slavnostno vecerjo. Oni pa mene potem na desert presenecenja - na Cerro Torre v alpskem stilu!!! Pridruzil se nam je se Silvo, ki je spet tukaj. Potem smo ta mladi nadaljevali v El Murotu in to do jutra. Vec kot 25 litrskih pirov je zginilo do jutra. Ko je vzslo sonce smo si privoscili dve urni zajtrk in se nato okoli desetih spojili s posteljo. Na poti na zajtrk smo srecali jutranje svezega Silvota, ki nam ni hotel verjeti, da se nismo sli spat. Ja, nora noc. Nato malo spanja in dalje. Spet je prisel vecer, nedelja. Vreme se je k sreci skvarilo, koncno. Drugi vecer smo najprej zasedli El Puesto in si v mednarodni zasedbi klajmberjev ogledali res dober Klemnov film o lanskem Pakistanu. Madonca, Pakistan prihajam! Po polnoci se je zacel zur. Bend v zivo, ogromno ljudi in kar premalo prostora za vse. Ful dobra glasba, pir, viski in plesanje do jutra. Vmes je Sisernik ostal brez pol zobka, Kacota smo polozili na bale sena, pocasi a vztrajno so odpadali onemogli klajmberji. Pira je zmanjkalo, volje pa ne. Nedvomno je postal ponoven zmagovalec noci Leo. Ja, tako kot ga tokrat razturamo ga se nismo. Sedaj se selimo nazaj v bazo Rio Blanco. Jaz grem zraven, da pomagam fantom praznit zaloge hrane in pa nosit njihovo opremo v dolino.  V sredo smo v bazi napovedali velik klajmberski zur s slamerji in klobasicami. Ko je fajn, je pac fajn. S plezanjem pa smo ocitno res zakljucili.  Prisel je sesti ponedeljek , ki pa ni lep tako kot prejsnjih pet ponedeljkov zapored.