No in tako smo spet v Chaltenu. Monika ni hotela na še en sprehod dol in je ostala v bazi.
Na poti do končne destinacije sva menjala pet letal in bila na poti več kot trideset ur. Notranji let v Calafate je bil res napet, saj sva zadnjih deset minut prišla na letališče. In niso nama izgubili prtljage! Na letališču naju je cakal Silvo in čez dve uri smo že sedeli na busu za Chalten. Štiri ure vožnje po makadamu po pusti pokrajini. Monika nas je pričakala v Chaltenu in naslednje jutro smo že šibali v bazo.
No zaplet se je zgodil z naso prtljago namenjeno v bazo. Monika in šefe konjev sta se na dolgo in široko pogovarjala, a se nista točno zmenila za kraj dostave. Mi smo cel popoldan čakali v bazi na konje, ki jih ni bilo do večera. Zato smo Silvo, Andrej in jaz šli nazaj v Chalten, da ugotovimo kje je prtljaga in kaj se je zgodilo. In našo prtljago so odnesli v bazo pod Fitz Roy in jo tam tudi pustili!!! Nič nam ni bilo jasno in samo držali smo se za glavo. Upamo, da se bo sedaj zrihtalo in da nas bo danes roba pričakala v bazi. Sicer pa je vreme zadnje dni in baje tudi tedne bolj slabo. Hribov do danes zjutraj sploh še nismo videli in včeraj je ves čas deževalo... Sicer pa nam druzbo delajo še štirje nasi mladi mušketirji z njihovo Barbiko.
Drugače je pa prav LEPO tukaj in res imajo najboljše šnicle daleč naokoli. Sedaj gremo spet gor in upamo, da se nekaj časa ne bomo oglasili - to lahko pomeni samo dobro za nas, saj pomeni dobro vreme in našo aktvinost tam nekje gori.
Pozdrav vsem od nase četverice! |