Zadnjic sem pozabila napisat najino verjetno eno bolj neumnih prigod, a v najino dobro s srecnim koncem. Le po nekaj urah bivanja v Indiji sva bila ze brez potnih listov! Pozabila sva jih v agenciji kjer sva kupovala letalske karte... K sreci se je vse pravocano uredilo in cez nekaj ur sva z njimi ze sedela na letalu za Ladak.
Danes je bil najin zadnji "turisticni" dan. Nakupila sva ze kar nekaj potrebne opreme in potrebscin za enomesecno bivanje v bazi, v dolini Miyar Nala. Vceraj sva dan prezivela na kolesih in ker sva na vec kot 3500m sva imela kar dober trening. Dan je bil pa prezivet med menihi, njihovim zajtrkom, glasbo in plesom. Res dobro! Leh naju je s svojo okoljevarstveno naravnanostjo vec kot presenetil in je s svojimi mini akcijami zagotovo dalec pred zahodnim svetom. A kaj vec o tem ko se vrneva.
S tem sporocilom je najinega javljanja za nekaj casa konec, se bova pa vsake toliko javljala preko SMSjev (dokler ne ugasne baterija) in Luka bo kaj tudi objavil. Tudi slikala in snemala bova zgolj dokler bodo baterije to zelele. Najina odprava je namrec "super light". Srecno in drzite pesti za lepo vreme. Monsun je letos namrec precej muhast, a sva za dobre zelje v zadnjih dneh zavrtela nesteto mlinckov. | 
